27.07.2018 Svetovni dan begunca: Štiri besede, ki naj odprejo svet Avtor: robin
Papež Frančišek poziva globalno skupnost naj sprejme porazdeljeno odgovornost glede globalne situacije beguncev, ki naj bo izražena v štirih besedah: sprejeti, varovati, pomagati in integrirati. Letošnji Svetovni dan begunca, Jezuitsko združenje za begunce (JRS) in Entreculturas razvijejo po besedah papeža Frančiška idejo, da se zavzemajo za izobrazbo beguncev s kampanjo: Štiri besede naj odprejo svet. V državah kot so Libanon, Južni Sudan, Čad in Centralna afriška republika, Jezuitsko združenje za begunce in Entreculturas dejansko izražajo te štiri besede v službi nasilno preganjenih oseb posebno preko izobraževalnih projektov. S programi, ki obsegajo formalno in neformalno izobrazbo ter začetno osnovno šolo do učiteljišča jim nudijo izobrazbo, ki jo begunci potrebujejo in jim vzbuja upanje. Izobrazba ima odločilno vlogo pri preživljanju in včasih celo pri reševanju življenja. V težavnih položajih kakor tudi v dolgotrajnih situacijah, kjer so begunci razseljeni za dolgo obdobje, so cele generacije izgubljene zaradi pomanjkanja izobrazbe. »Jaz res rad hodim v šolo« pravi Ali, sirski begunec, ki obiskuje eno izmed naših šol v Libanonu. »Nočem jo zapustiti. Moje edino upanje za prihodnost je, da znam brati in pisati«. Šole so varni kraji, kjer se otroci lahko povežejo z enakimi, uspevajo po travmah, pridobijo spet občutek normalnosti in stabilnosti kljub razseljenosti. Izobrazba je način, ki kontrolira in pospešuje njihovo varnost in blaginjo. Šola varuje otroke pred tveganjem za delo, spolnim izkoriščanjem, vojaškim novačenjem in prezgodnjim zakonom. Dostop do otroštva in osnovne izobrazbe je posebno pomemben, ker je to osnova za doživljenjski proces učenja. Šolanje je bistveno za razseljene otroke, da razvijejo svoje zmožnosti in prispevajo k rasti in stabilnosti svojih skupnosti. Vendar, za begunske otroke, je petkrat več verjetnosti, da bodo brez šol, kakor za otroke v ne begunski situaciji. Samo 50 odstotkov begunskih otrok ima dostop do osnovnega šolanja v primerjavi z 91 odstotki otrok po svetu. Nujno potrebno je povečati begunskih otrokom dostop do šolanja. Z geslom Štiri besede naj odprejo svet, Jezuitsko združenje za begunce in Entreculturas pozivajo svetovne oblasti in globalno skupnost, da povečajo napore in preskrbijo dostop do šolanja begunskim otrokom tako, da bi se počutile dobrodošle, da bi povečali svoje spretnosti in talente, da bi vedeli, da so varni in bili pripravljeni na integracijo v gostiteljskih skupnosti. To je bila izjava za javnost mednarodnega Jezuitskega združenja za begunce za dan begunca pretekli mesec z naslovom »Štiri besede, ki naj odprejo svet«.
 
18.06.2018 Zadnja radijska oddaja Avtor: robin
V radijski oddaji "Gradimo odprto družbo" na Radio Ognjišče (nedelja, 17 junija 2018 ob 18.30), ste lahko poslušali pogovor z direktorjem Jezuitskega združenja za begunce p. Robinom Schweigerjem. Tokratno radijsko oddajo lahko poslušate na spletni strani Radia Ognjišče in sicer na spodnji povezavi. /2018/god_2018_06_17_Intervju_p_Schweiger_pred_dnevom_begunca.mp3?l=8&m=1 Prijetno poslušanje / branje.
 
22.05.2018 Radijska oddaja Avtor: robin
V radijski oddaji "Gradimo odprto družbo" na Radio Ognjišče (nedelja, 20.maja 2018 ob 18.30), ste lahko poslušali izjavo za javnost evropskega Jezuitskega združenja za begunce. Spregovorila je o evropsko-turškem sporazumu. Tokratno radijsko oddajo lahko poslušate na spletni strani Radia Ognjišče in sicer na spodnji povezavi. http://radio.ognjisce.si/sl/202/utrip/27184/ Prijetno poslušanje / branje.
 
08.05.2018 Magična ukana evropsko – turškega sporazuma« Avtor: robin
Mesec marec zaznamuje drugo leto obstoja tako imenovanega evropsko-turškega sporazuma. »Evropske države in evropske ustanove predstavljajo ta sporazum kot uspešno dejanje, ker je magično skoraj ustavilo prihode migrantov v Evropo« pravi Jose Ignacio Garcia, ki je evropski direktor Jezuitskega združenja za begunce. »Na žalost je resnična magičnost tega sporazuma v tem, da je naredil trpljenje in krivice na evropskih mejah nevidne. To stanje še vedno obstaja, se celo poslabšuje in zaradi sporazuma imajo politiki izgovor, da ne ukrepajo. Dve leti kasneje evropsko Jezuitsko združenje za begunce zahteva, naj Evropa in nacionalni politiki ne sprejmejo logiko sporazuma kot normalne, naj ne skušajo ponoviti še kje drugje in naj usmerijo energijo v ustvarjanje varnih in legalnih poti za migrante v Evropo. Širjenje »umazanih sporazumov« Evropsko- turški sporazum, ki so ga sprejele evropske države članice in Turčija 18. marca 2015, je sporazum, po katerem se je Turčija zavzela, da pripusti vse migrante, ki dosežejo grške otoke iz turških obal po neredni poti. Evropske države se zavežejo, da preselijo enega sirskega begunca iz Turčije za vsako sirsko osebo, ki je poslano nazaj. Veliko je bilo rečeno o pomankanju zakonitosti tega sporazuma, ki se upira stališču o prepovedi celotne preselitve in potiskanju nazaj na morje. Prihodi na grške otoke so se znatno zmanjšali. Manj ljudi je izgubilo življenje pri prečkanju meja. Urgenten položaj je rešen. Legalno ali ne, namen posvečuje sredstva. Evropski in nacionalni politiki so začeli poizvedovati, kako bi to vrsto sporazuma ponovili še kje drugje. Italija je podpisala memorandum o sodelovanju z Libijo. Nedavno je Španija zahtevala evropsko-maroški dogovor. Kar ne vidiš, hitro pozabiš? Dejstvo, da samo po dveh letih politiki niso zmožni gledati na realnost brez evropsko-turškega dogovora, je zelo zaskrbljujoče na več nivojih. Predvsem, odgovornost za varstvo migrantov hočejo potisniti na zunanje povzročitelje. Pod pretvezo, da rešujemo ljudi pred utopitvijo, sodelujemo z državami, ki imajo izredno zaskrbljujočo stopnjo človekovih pravic z namenom prepričati ljudi, da sploh ne bi odšli. Če to pomeni, da utegnejo postati žrtve vseh vrst kršenja človekovih pravic in celo, če tvegajo svoja življenja drugje. Izgleda, da če dovolj dolgo ponavljajo, da nismo odgovorni, nazadnje začenjamo to tudi verjeti. Nadalje, nevarnosti še ni konec. Seveda, število prišlekov se je zmanjšalo. A ljudje še vedno umirajo na evropskih zunanjih mejah. V prvih dveh in pol mesecih leta 2018 je bilo najmanj 446 utopitev. (http://data2.unhcer.org/en/situations/Mediterranean). Tistim pa, ki jim uspe, da živi dosežejo naše obale, pogosto ne čaka kaj prijazna dobrodošlica. Ljudje se še vedno borijo, da bi preživeli v strašnih pogojih prenapolnjenih grških otokov. Vlada odklanja, da bi jih preselila drugam. Kajti po evropsko-turškem sporazumu, Turčija vzame nazaj samo ljudi z otoka. Evropa gleda stran in molči. Pri drugih evropskih zunanjih mejah, kot so Španija, Hrvaška, se ljudje še vedno poškodujejo ob ograjah, odrekajo jim dostop do azilnih postopkov, potiskajo jih nazaj…v naraščajoči splošni brezbrižnosti medijev in politikov. Obrniti logiko: ustvariti varne in legalne poti »Evropa mora nehati odganjati ljudi, ki iščejo zaščito« pravi Jose Ignacio Garcia SJ. Mi potrebujemo obrniti logiko, da začnemo delati za tak azilni in migracijski sistem, ki ljudi sprejme in jih varuje. Namesto, da delamo kompromise z našimi principi o človekovih pravicah, moramo vložiti energijo v ustvarjanje legalnih poti kot so preseljevanje, velikodušno ponovno združevanje družin in humanitarne vize. Evropa je lahko prostor gostoljubja za begunce. Izkušnja Jezuitskega združenja za begunce v mnogih državah kaže, da evropski državljani že gradijo tako Evropo. Politiki ji morajo samo še slediti. To je bila izjava za javnost z naslovom »Magična ukana evropsko – turškega sporazuma«, ki ga je pripravilo Evropsko Jezuitsko združenje za begunce.
 
03.05.2018 Socialni praktikum Avtor: robin
V torek, 24. aprila 2018, je direktor Jezuitskega združenja za begunce Slovenije p. Robin Schweiger na Škofijski klasični gimnaziji imel predavanje o migracijah v Sloveniji in v Evropi. Predavanje je bilo v sklopu projekta Socialni praktikum in je pripravil dijake na prostovoljno delo, ki ga bodo opravili v azilnem domu.
 
27.04.2018 Bližnji vzhod: sedem let pozneje. Sirija še vedno potrebuje mir Avtor: robin
Beirut, 15. marec 2017 »Stop. To je edino sporočilo, ki ga delim z vami« pravi sirijski prostovoljec, ki dela pri Jezuitskem združenju za begunce v Libanonu. Sirski konflikt vstopa v osmo leto in ljudje še vedno trpijo. Z besedami je skoraj nemogoče opisati, kaj se dogaja in kaj ljudje čutijo, tako je bolj kritično kot kdaj koli, da bi o tem govorili. Nedavno je papež Frančišek poudaril, da je bilo zadnjih nekaj mesecev najbolj nasilna doba v celotnem sporu. »Vse to je nečloveško. Ne moremo premagati zla z drugim zlom« je izjavil. V času, ko sirsko ljudstvo najbolj potrebuje mir, je stanje dramatično nestabilno. Damask je pod ognjem. Vsa okolica je bombardirana s smrtonosnimi granatami in stotine ljudi umira. Situacija je zelo nevarna. »Smrt pada z neba na slepo in mi smo brez moči, da bi to ustavili« izjavlja član sirskega Jezuitskega združenja za begunce. Nedavno so bila še druga območja Sirije potisnjena v ta spor: Afrin, področje, ki je že sprejelo veliko število razseljenih oseb, je sedaj kraj, od koder beži na tisoče ljudi in nimajo kam iti. V vzhodni Ghouti je sto tisoče ljudi ujetih pod ognjem. Po dolgih letih spora so življenjski pogoji kritični, pri brezmejnih stanovanjskih stroških, visoki brezposelnosti in omejenih dostopih do bistvenih uslug kot so zdravje in šolanje. Meje ostajajo zaprte. Sedaj je zelo težko zapustiti Sirijo. Mnogo družin je ločenih in razdeljenih po različnih državah. Tak primer je Fatima, ki s svojimi hčerkami živi v Libanonu. Medtem ko njeni sinovi živijo v vzhodni Ghouti. Zaradi nasilja njeni sinovi niso mogli 15 dni zapustiti svojih domov. Nekoč je bila Fatima optimistična, sedaj pa se ne more več smejati in neprestano joka. Amira je podoben primer. Živi v Bourj Hammoudu v enosobni neopremljeni hiši, za katero plačuje 325 eurov. Njen mož živi v Nemčiji. Ona se mu želi z otroki pridružiti, ker si ne more privoščiti dragih stroškov bivanja v Libanonu. Z 1,5 milijonov sirskih beguncev Libanon gosti največje število beguncev po človeku na svetu. 76% teh beguncev, ki živijo pod pragom revščine, je več kot polovica otrok. Amira je tako obupana, da včasih misli, da bi preizkusila priti v Evropo s čolnom, vendar noče tvegati življenja svojih otrok. Pred več kot enim letom je sprejela klic iz Visokega komisariata za begunce (UNHCR), da potrjujejo njeno prijavo za preselitev: Ona še vedno čaka na odgovor. Ti postopki se zelo vlečejo. Še več, samo registrirani begunci so primerni za preselitev. Na žalost je približno 70% sirskih beguncev živečih v Libanonu neregistriranih. Libanonska vlada se zelo trudi, toda njene možnosti so omejene. Po sedmih letih konflikta, naraščanje beguncev predstavlja mnogo izzivov za infrastrukturo in gospodarstvo države. Sam Libanon ne more prenašati tega bremena. Mednarodna skupnost se ne sme obrniti proč od situacije, ki zahteva globalen pristop. Sirski konflikt ni niti revolucija, niti državljanska vojna, kajti tam se pobija med seboj ducat narodnosti. To je kaos. Toda žrtve so nedolžni Sirci, umirajoči ljudje so Sirci. In ljudje, ki bežijo so Sirci. Moramo poslušati njihove glasove. Edina rešitev te situacije je, da prenehamo gledati Sirijo brezbrižno in zahtevamo mir. To je naša dolžnost. Jezuitsko združenje za begunce zahteva: • Prizadete stranke morajo ustaviti vojno in smrti nedolžnih civilistov. • Mednarodna skupnost mora deliti odgovornost za podporo sirskem beguncem, ki živijo v državah gostiteljicah. Sirski begunci v sosednih državah morajo uživati varnost in dostojne življenjske pogoje. • Zagotoviti morajo dostop do kvalitetnega šolanja za vse sirske otroke, še posebej do srednješolskega šolanja. • Evropa in druge zahodne države morajo povečati selitvene kvote in pospešiti svoje postopke kot del odgovornosti. • Evropa in druge zahodne države morajo preskrbeti dodatne varne in legalne poti za ljudi, ki bežijo zaradi preganjanja in sporov, kot so humanitarne vize, vize za združevanja družin ter študentske in vajeniške vize. To je bila izjava za javnost Evropskega Jezuitskega združenja za begunce z naslovom »Bližnji vzhod: sedem let pozneje. Sirija še vedno potrebuje mir«.
 
18.04.2018 Srečanje z delegacijo ECRI Avtor: robin
V ponedeljek, 16. aprila 2018, se je direktor Jezuitskega združenja za begunce Slovenije p. Robin Schweiger srečal z delegacijo Evropske komisije proti rasizmu in intoleranci (ECRI), ki so bili na delovnem obisku v Sloveniji. Najprej je na kratko predstavil nevladno delegacijo, ki jo vodi. Potem pa sodeloval v pogovoru o stanju v Sloveniji glede rasizma in intoleranci.
 
21.03.2018 Zadnja radijska oddaja Avtor: robin
V radijski oddaji "Gradimo odprto družbo" na Radio Ognjišče (nedelja, 18. marca 2018 ob 18.30), ste lahko poslušali pogovor z direktorjem Jezuitskega združenja za begunce Slovenije p.Robinom Schweigerjem. Spregovoril je o 16 letni poti Jezuitskega združenja za begunce Slovenije. Tokratno radijsko oddajo lahko poslušate na spletni strani Radia Ognjišče in sicer na spodnji povezavi. Prijetno poslušanje / branje.
 
19.02.2018 Radijska oddaja Avtor: robin
V radijski oddaji "Gradimo odprto družbo" na Radio Ognjišče (nedelja, 18. februarja 2018 ob 18.30), ste lahko poslušali pogovor s provincialom p. Ivanom Brescianijem. Spregovoril je o 16 letni poti Jezuitskega združenja za begunce Slovenije. Tokratno radijsko oddajo lahko poslušate na spletni strani Radia Ognjišče in sicer na spodnji povezavi. http://radio.ognjisce.si/sl/199/utrip/26400/ Prijetno poslušanje / branje.
 
25.01.2018 Radijska oddaja Avtor: robin
V radijski oddaji "Gradimo odprto družbo" na Radio Ognjišče (nedelja, 21. januarja 2018 ob 18.30), ste lahko poslušali pogovor z diretkorjem Jezuitskega združenja za begunce Slovenije p. Robinom Schweigerjem. Spregovoril je o papeževi poslanici za dan beguncev in migrantom. Tokratno radijsko oddajo lahko poslušate na spletni strani Radia Ognjišče in sicer na spodnji povezavi. http://audio.ognjisce.si/oddaje/Gradimo_odprto_druzbo/2018 Prijetno poslušanje / branje.
 


1  2  3  4  5  6  7  8  9  10  11  naslednja  
Koliko beguncev naj sprejme R Slovenija?
do 250
do 1000
nad 1000

Glasuj

Rezultati
 
e.orbitJezuitsko združenje za begunce Slovenije, Ulica Janeza Pavla II, 13, Ljubljana